Zgodovina

Intezivnost pri prizadevanju izkoriščanja mineralnih surovin se je povečala po potresu v Ljubljani leta 1895 saj so želeli iz okolice Vrhnike voziti v Ljubljano gradbeni material za obnovo porušenega mesta.

V ta čas sodijo tudi pričetki izkoriščanja v sedanjem kamnolomu Verd. Deželni zbor je leta 1895 odobril finančna sredstva za pripravljalna dela za izgradnjo železniške proge Verd - Ljubljana. Tako se je pričela eksploatacija za potrebe železnic in gradbeništva v ožji in širši okolici, najprej v manjšem obsegu, po pričetku gradnje železniške proge Trst - Ljubljana pa v večjem obsegu.

Na osnovi koncesijske (dopustilne) istine z dne 26. maja 1897 (zakon št. 13) se je na Dunaju konstituirala delniška družba Ljubljana - Vrhnika (Localbahn Laibach - Oberlaibach), v okviru katere se je pričelo z izkoriščanjem apnenca v kamnolomu Verd. Delniško družbo je vodil upravni svet. Določeno je bilo, da se sedež družbe preseli iz Dunaja v Ljubljano šele tedaj, ko bosta proga in kamnolom pet zaporednih let poslovala s takim uspehom, da ne bo potrebna državna pomoč.

Po prvi svetovni vojni je večino delnic delniške družbe odkupil ljubljanski industrialec Rado Hribar. Na osnovi zakona o nacionalizaciji  in z odlokom predsedstva vlade LRS leta 1945 je bila delniška družba nacionalizirana in je prešla v občeljudsko lastnino.

Upravljanje nad progami in kamnolomom je prešlo v Slovenske Železnice.

Kamnolom Verd leži ob zahodnem vznožju hriba Javorč ob železniški postaji Verd. Teren kamnoloma je pretežno tipično kraški. Vrtače in razpoke so zapolnjene z rdeče rjavo glino. Po podatkih raziskovalnih vrtin iz leta 1980 je v kamnolomu sivi do temno sivi gosti do drobnozrnati, mestoma oolitni apnenec. Podrejeno je razvit temno sivi, nekoliko bituminizirani apnenec. Spodnje jurski apnenec na območju kamnoloma je sedimentno - kemičnega nastanka v morskem okolju.

V kamnolomu so po drugi svetovni vojni postavili separacijo za pridobivanje kamenih agregatov, katero so tekom let posodabljali.

  • 1895 do leta 1947 - ročno pridobivanje kamnine, zato ime tolčenec
  • 1947 - povečanje obrata v kamnolomu Verd - postavitev novega drobilca
  • 1961 - posodobitev kamnoloma Verd - postavitev drobilca - V8 - ŠKODA zmogljivost 105  m3/h
  • 1971 - posodobitev separacije silosi
  • 1977 - posodobitev separacije betonskih agregatov zmogljivosti  Q = 30 m3/h
  • 1991 - I faza rekonstrukcije kamnoloma - primarni udarni drobilec zmogljivosti 320 m3/h
  • 1998 - ustanovitev Družbe kamnolom Verd doo. Družbeniki so bili: SŽ-ŽGP Ljubljana d.d., SCT d.d., Cestno Podjetje Ljubljana d.d., Gradis GP Ljubljana d.d. in Gradbeno podjetje Grosuplje d.d.
  • 2005 - izstop družbenika Gradis GP Ljublajna d.d.
  • 2006 + izstop družbenika Gradbeno podjetje Grosuplje d.d.

Zadnja posodobitev se je izvedla v letih 1999 - 2001. II faza rekonstrukcije kamnoloma - linija za proizvodnjo pranih betonskih frakcij in  proizvodnjo asfaltnih frakcij.

Kapaciteta kamnoloma znaša do 500.000  m3 certificiranih kamenih agregatov letno.

Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem